Jamarji iščejo najgloblji sistem jam v Evropi
Skupina jamarjev, ki sodeluje pri projektu Ario Caves Project, je v severni Španiji na lovu za najglobljim neprekinjenim sistemom jam v Evropi – za svoj pustolovski spust v globine pa potrebujejo primerno orodje.
„O svetu pod nami vemo manj kot o luni,“ pravi profesionalni jamar Axel Hack. Kar se je zanj začelo kot dogodivščina, se je skozi leta spremenilo v nekaj veliko večjega. S svojimi jamarskimi kolegi skuša razkriti skrivnosti v največjih globinah Zemlje: „Zato, da jih lahko ljudje občudujejo, zavarujejo in ohranijo,“ pove Hack o razlogih misije. Pri projektu Ario Caves Project sodeluje od leta 2012. V okviru mednarodnih ekspedicij že več kot 50 let raziskujejo jamske sisteme na območju planote Ario v gorovju Picos de Europa, ki se razteza na atlantski obali v severni Španiji.
Skupina raziskovalcev je že odkrila in zarisala številne jame na področju tega apnenčastega masiva. Doslej še niso odkrili, ali so jame med seboj povezane, zato so poleti leta 2017 začeli s posebno misijo. Rezultati iz prejšnjih ekspedicij so jim dali upanje, da med dvema najpomembnejšima jamama, „C4“ in „2/7“, obstaja naraven prehod. S pomočjo testov sledenja z barvo so ugotovili, da voda iz ene jame teče v drugo, ki se razprostira nekoliko nižje. Posledično so raziskovalci uvideli, da so še en korak bliže odkritju najglobljega jamskega sistema v Evropi.
Odprava je zahtevala veliko opreme, ki jo je bilo do bazne postaje pretovoriti z osli. „Nato smo vse to pretovorili v jamo v transportnih paketih, narejenih iz platna ponjav s tovornjakov. Morali smo jih vleči za sabo. Ne glede na to, kako ozki so bili rovi, treba jih je bilo spraviti skozi,“ je povedal Hack. Da smo prišli do nekaterih odsekov jame, smo morali tudi plezati v precej težkih pogojih: „Pri tem smo potrebovali orodja – vrvne lestve, vrvi, svedrovce in akumulatorske udarne vrtalnike, na katere smo se lahko vedno zanesli,“ je nadaljeval Hack. Pogoje v jami je označil za zelo zahtevne, tako za ljudi kot za naprave. „80-odstotna vlažnost, sedem stopinj Celzija in ogromne količine ilovice. Zaradi tega se je vse izjemno hitro sprijelo.“ Bosch je raziskovalce podprl z dvema akumulatorskima udarnima vrtalnikoma, ki sta bila postavljena na hudo preizkušnjo. Z njuno pomočjo so si lahko utrli pot skozi neraziskane predele jame, ki so bili na prvi pogled videti nedostopni.
Preden so dosegli in postavili taborišče v „Zavetiščni dvorani“ v jami C4, ki so jo odkrili leta 2016, so morali jamarji najprej premagati „Pošast“, jašek s 180-metrskim strmim padcem. V notranjost gore so se prebijali šest ur. Na globini 650 metrov je skupina naletela na potok, ki je vodil do sifona. Na tej točki več niso mogli nadaljevati peš. Eden od jamarjev je sledil toku vode do 30 metrov globine, drugi jamarji pa so se odpravili v sosednje jaške, kjer so iskali suho povezavo do jame 2/7.
Pri iskanju sta izjemno pomembno vlogo odigrala udarna vrtalnika . Jamarji so ju uporabili za pritrjevanje svedrovcev, s katerimi so lahko preplezali številne jaške. „Preden smo začeli vrtati, smo s pomočjo kladiva morali preveriti zven skale. Tako smo ugotovili, ali se bo skala okrušila. Pomembno je, da je material trden, zato da svedrovec ostane na svojem mestu, saj bi lahko drugače jamar zgrmel v globino,“ je pojasnil Hack. V dveh dneh so Axel Hack in njegovi sodelavci preplezali 70 metrov višine ozkega kamina, pri tem pa so potrebovali zgolj dve akumulatorski bateriji. „Najpomembnejše pravilo je, da ne sme iti nič narobe. To ve vsak, in isto velja tudi za orodja.“
Delo je bilo zelo naporno – jamarji so delali do 14 ur na dan. A na koncu se je ves trud poplačal. Čeprav niso našli suhega dostopa do jame 2/7, se je do nje uspel prebiti potapljač. Tok vode ga je vodil do drugega jamskega sistema. Kot dokaz je svojim kolegom predal sporočilo. Za seboj so ga namreč pustili drugi jamarji med odpravo leta 2000, ko so se neposredno spustili v jamo 2/7. Za jamarje je bil to največji dosežek. Našli so prvo povezavo med jamama.
To je bil pomemben korak na poti do odkritja celotnega jamskega sistema na planoti Ario. Jami C4 in 2/7, ki se razprostirata po skupni dolžini skoraj 18 kilometrov in sta povezani na globini 905 metrov, tako zdaj spadata med 140 najglobljih jam na svetu. Če bodo našli povezave tudi do sosednjih jam v tem španskem gorovju, potem bo to zaradi višinske razlike 1750 metrov med vhodom in izhodom najgloblji jamski sistem v Evropi.
Po več kot dveh tednih in včasih tudi šestdnevnem neprekinjenem delu v jami so bili raziskovalci pripravljeni na svoj zadnji spust. Z raziskovalne odprave so se vrnili z edinstvenimi vtisi in neprecenljivimi izkušnjami. Axel Hack: „Preden vstopiš v jamo, ne veš, kaj pričakovati. Stisneš se skozi ozek prehod in nato stojiš v soteski. Svoje sledi puščamo tam, kjer ni hodil še nihče. Počutiš se kot Neil Armstrong!“
.png "Toplotne kamere in detektorji")
