Boschev spletni portal o termografiji

Preden začneš z merjenjem, je treba upoštevati nekaj dejstev. Modeli GTC npr. ponujajo izbiro različnih barvnih lestvic, ki jih izbereš po lastnem okusu. Ali imaš raje intuitivne žareče barve, mavrično lestvico, psihološko obarvanje ali preproste sive odtenke?

Barvna paleta z večjim kontrastom (npr. mavrična lestvica) je priporočljiva za majhne temperaturne razlike, paleta z manjšim kontrastom (npr. žareče barve) pa je primernejša za večje temperaturne razlike.

Da toplotno sliko prikažeš z večjim kontrastom in izraziteje, je morda treba prilagoditi lestvico. Naše toplotne kamere za to ponujajo praktično funkcijo zaklepanja, s katero lahko hitro in preprosto optimiziraš lestvico.

Če želiš na primer termografsko analizirati okno, pod katerim je radiator, ta spremeni splošno toplotno sliko, kar pomeni, da je temperature na oknu težje ločevati. Da se temu izogneš, stopi s toplotno kamero bližje k oknu, da radiator ni več viden na toplotni sliki. Nato določi barvno lestvico z zgornjim desnim gumbom – in ustvari podrobno sliko tudi od daleč. To je mogoče tudi v ročnem načinu.

Če je mogoče, meri le predmete v suhem stanju, saj dež in druge padavine vplivajo na temperaturo površine. V skladu s tem se je treba izogibati topli sončni svetlobi. Priporočamo, da za termografijo na prostem toplotno kamero uporabljaš v zgodnjih jutranjih urah. Na natančnost izmerjenih vrednosti prav tako negativno vplivata visoka vlažnost in veter, zato se jima je treba izogibati.

Poleg tega meritve v neposredni bližini vročih virov (npr. pečic) niso priporočljive. Po potrebi jih lahko tudi zaščitiš in tako zmanjšaš njihov vpliv. V mnogih primerih termografije v gradbeništvu sta jesen in zima idealna letna časa za merjenje. Temperaturna razlika v notranjosti in na prostem je takrat dovolj velika za učinkovito določanje problematičnih območij (priporočljiva minimalna razlika: 10 °C).

Če želiš določiti natančno vrednost v stopinjah Celzija, vedno nastavi emisivnost in reflektirano temperaturo. Na ta način preprečiš napačne vrednosti meritev zaradi močne odbojnosti.

Stopnjo emisivnosti lahko izbereš med prednastavljenimi materiali v napravi ali jo oceniš glede na kakovost površine. Za določitev reflektirane temperature najprej preveri, ali gre za neposredno ali posredno odbojnost. Neposredna odbojnost se pogosto pojavlja na gladkih površinah in na toplotni sliki se prikaže odsev (npr. na stekleni plošči). V tem primeru se lahko temperatura odsevnega predmeta uporabi kot reflektirana temperatura. Posredna odbojnost pa se ponavadi pojavlja na hrapavih površinah (npr. omet). Pred predmetom za merjenje določi povprečno temperaturo in jo nastavi kot reflektirano temperaturo.

Za močno odsevne površine, na primer golo kovino, priporočamo uporabo matiranih črnih lepilnih trakov ali posebnih razpršilnikov. Če te naneseš na odsevni predmet, bo ta po kratkem času prevzel temperaturo in zaradi visoke emisivnosti lahko zanesljivo določiš temperaturo. Vpliv odseva lastne toplote telesa lahko zmanjšaš z merjenjem pod rahlim poševnim kotom.

Za ta namen je primerna tudi uporaba temperaturne sonde (tipa K) s termodetektorjem GIS 1000 C. Uporaba temperaturne sonde preprečuje kakršen koli odboj ter omogoča neposredno merjenje v stiku s predmetom.

Da zagotoviš visoko kakovost toplotnih slik, med meritvijo ohranjaj minimalno razdaljo (30 cm). Učinkovit je pristop v dveh korakih.

Če pregleduješ na primer steno zaradi izolacijskih težav, omogoča prvo preverjanje od daleč dober prvi pregled. Drugi posnetek, tokrat od blizu, vsebuje podrobne informacije in je veliko zanesljivejši, saj so tukaj izključene napake zaradi razdalje. Ker razdalja zelo vpliva na kakovost merjenja, je to na splošno treba izvesti s čim krajše razdalje.