Priprava merjenja

Emisivnost telesa je odvisna od materiala in strukture njegove površine. Emisivnost daje informacijo, koliko infrardečega toplotnega sevanja oddaja telo v primerjavi z idealnim telesom za toplotno sevanje (črno telo, emisivnost ε = 1) in predstavlja temu primerno vrednost med 0 in 1.

Določanje površinske temperature poteka z brezstičnim merjenjem naravnega infrardečega toplotnega sevanja, ki ga oddaja merilni objekt. Za pravilne meritve je treba emisivnost, ki je nastavljena na merilni napravi, pred vsakim merjenjem preveriti in po potrebi prilagoditi predmetu merjenja.

Prednastavljene emisivnosti v merilni napravi so orientacijske vrednosti.

Izberete lahko eno od predhodno nastavljenih emisivnosti ali pa ročno vnesete številčno vrednost. Nastavite želeno emisivnost prek menija <Meritev> → <Emisivnost> glejte Glavni meni.

  • Pravilne meritve temperature so možne le, ko se nastavljena emisivnost in emisivnost merjenca ujemata.

Toliko nižja kot bo emisivnost, toliko večji bo vpliv odsevane temperature na merilni rezultat. Zato prilagodite spremembe emisivnosti vedno na odsevano temperaturo. Odsevano temperaturo vedno nastavite prek menija <Meritev> → <Odsevana temp.> glejte Glavni meni.

Morebitne temperaturne razlike, ki jih prikazuje merilna naprava, lahko nastanejo zaradi različne temperature in/ali različne emisivnosti. Pri znatno različnih emisivnostih lahko prikazane temperaturne razlike močno odstopajo od dejanskih vrednosti.

Če je v merilnem območju več predmetov merjenja iz različnih materialov ali drugačnih struktur, so prikazane temperaturne vrednosti pravilne le za predmete, ki sovpadajo z nastavljeno emisivnostjo. Pri vseh drugih predmetih (katerih emisivnost je drugačna) lahko prikazane barvne razlike interpretiramo kot temperaturna razmerja.

Zelo odsevne ali svetleče površine (npr. svetleče ploščice ali svetle kovine) lahko zelo popačijo ali poslabšajo prikazane rezultate. Po potrebi merilno površino prelepite s temnim, nesvetlečim lepilnim trakom z dobrimi lastnostmi prevajanja toplote. Nato za kratek čas pustite, da se trak na površini prilagodi toploti.

Pri odsevnih površinah merite pod ustreznim kotom, da toplotno sevanje, ki se odbija od drugih predmetov, ne bo vplivalo na rezultat merjenja. Na primer: pri meritvah navpičnih površin tik pred vami lahko na merjenje vpliva oddajanje vaše telesne temperature. Če je površina ravna, bi lahko vaše teleso vplivalo na prikazan obris in temperaturo (odsevano vrednost), ki pa ne ustrezata dejanski temperaturi merjene površine (izmerjena vrednost oz. dejanska vrednost površine).

Merjenje skozi prosojne materiale (npr. steklo ali prosojne umetne mase) zaradi principa delovanja ni možno.

Merilni rezultati bodo natančnejši in zanesljivejši, čim boljši in stabilnejši merilni pogoji bodo omogočeni. Pri tem niso relevantna zgolj močna nihanja temperature okolice, na natančnost lahko vplivajo tudi močna nihanja temperature merilnega predmeta.

Dim, para/visoka vlažnost zraka ali prašen zrak lahko vplivajo na infrardeče merjenje temperature.

Napotki za večjo natančnost meritev:

  • Predmetu merjenja se približajte, kolikor je mogoče, da zmanjšate število morebitnih motenj med vami in merilno površino.
  • Pred merjenjem prezračite notranje prostore, še posebej, če je zrak prašen oz. zelo nasičen z vlago. Po zračenju počakajte nekaj trenutkov, da bo prostor dosegel običajno temperaturo.

Na desni strani prikazovalnika se pojavi skala (g). Zgornje in spodnje vrednosti so določene glede na najvišjo (f) oz. najnižjo temperaturo (h), zajeto na toplotni sliki. Za skalo se vrednoti 99,8 % vseh pik. Barve se enakomerno (linearno) porazdelijo na temperaturne vrednosti.

Različni barvni odtenki označujejo temperature med obema skrajnima vrednostma. Temperatura na sredini med najvišjo in najnižjo vrednostjo tako spada v srednje barvno območje skale.

Za določitev temperature danega območja merilno napravo premaknite tako, da bo nitni križ s prikazom temperature (k) usmerjen v želeno točko oz. območje. Samodejna nastavitev poskrbi za linearno (= enakomerno) razporeditev barvnega spektra skale po celotnem merilnem območju med najvišjo in najnižjo vrednostjo.

Merilna naprava vse izmerjene temperature v merilnem območju prikazuje v medsebojnem razmerju. Če je na nekem območju, npr. na barvnem prikazu, toplota prikazana v modri barvi, to pomeni, da modro obarvana mesta predstavljajo hladnejše merilne vrednosti trenutnega merilnega območja. Ta mesta pa so lahko kljub temu v temperaturnem območju, ki lahko pod določenimi pogoji pripelje do poškodb. Iz tega razloga vedno upoštevajte prikazane temperaturne vrednosti na skali oz. neposredno na nitnem križu.